Kaj pravijo tisti, ki letos na Konjiški maraton pridejo desetič?
Morda ste pri nas tekli enkrat, dvakrat, petkrat … Morda nikoli, pa še kdaj boste. Le nekaj pa je tistih, ki bodo na letošnji Konjiški maraton prišli že desetič. Njihove izjave nam je pomagala zbrati vedno aktivna ekipa Radia Rogla in NOVIC, ki nas prav tako podpira že celo desetletje. Izjave naših najbolj zvestih tekačev preberite v nadaljevanju.
Romana Jordan iz Ljubljane: “Konjiški maraton je zame prav poseben tek. Že od prvega teka sem začutila neko posebno energijo, organizatorji so odlični, trasa je odlična, navijači ob poti tudi. Privlači me tudi posebnost tega teka, to je živa glasba. Kadar koli in kjer koli slišim pesem ‘The Final Countdown’, se spomnim na ta tek. In zelo zanimivo, že na prvem Konjiškem maratonu, ko sem ga odtekla, sem si rekla, na ta tek bom poskušala priti vsako leto, če bom zdrava. Tako da želim odteči tudi letošnjega, desetega.”
Damjan Strelc iz Zreč: “Jaz tečem že od prej in že pred Konjiškim maratonom sem se občasno udeleževal različnih tekaških prireditev. Ko pa so organizirali prvi Konjiški maraton, sem se ga z veseljem udeležil. Ker rad tečem, imam neko ‘moralno odgovornost’, da se ga udeležim, saj dogodek poteka v domačem kraju. Organizacija dogodka in vzdušje med tekom je odlično in se z leti le stopnjuje. Običajno tečem na 10 kilometrov, ker mi, ko tečem sam, slaba ura teka ter segrevanje in ohlajanje vzamejo dobro uro časa.”
Andraž Tehovnik iz Slovenskih Konjic: “Na Konjiški maraton vedno znova rad pridem, ker pač preprosto rad tečem. To mi je tisti dogodek, za katerega si vsako leto z veseljem vzamem čas in se nanj pravzaprav tudi celo poletje pripravljam. V zadnjih letih vedno tečem na 10-kilometrski razdalji, ki je zastavljena malce bolj tekmovalno. Sem pa tekel tudi že na ’21-ki’, na katero se je pa treba še malo več pripravljati. Zadnjih nekaj let pa si niti ne vzamem toliko časa, da bi bolj resno treniral za daljše razdalje.”
Anita Šeško iz Slovenske Bistrice: “Na Konjiški maraton se vedno rada vračam, ker ga organizatorji pripravijo res odlično, navijači so krasni, vzdušje enkratno. Doslej sem tekla na različnih razdaljah, preizkusila sem vse tri, torej tako 5-kilometrsko kot tudi 10 in 21-kilometrsko. Najboljša pa mi je ’10-ka’, na katero sem se prijavila tudi letos.”
Ervin Grošelj iz Zagorja ob Savi: “Včasih sem bil tabornik in smo veliko hodili v Slovenske Konjice na razna taborniška tekmovanja. Pred desetimi leti, ko sem prvič slišal, da bo tam ta tek, sem pa rekel, da grem tja pač teč, če nisem več pri tabornikih. S to idejo sem okužil še nekaj tekaških prijateljev in zdaj se vračamo iz leta v leto. Malo preizkusim sam sebe, vedno je ista proga, isto okolje. Tečem, koliko lahko, če gre, gre, če ne, pač ne. Je pa vedno pozitivno vzdušje. Cel kup ljudi tam poznam in srečam enega, pa drugega, torej združim prijetno s koristnim.”
Jože Hauptman iz Slovenskih Konjic: “Že kar dolgo nazaj sem bil določen za redarja na eni od nekdanjih tekaških pritrditev v Slovenskih Konjicah, ki jih je pripravljal Kolesarski klub Rogla. Ker pa je bilo kar naenkrat dovolj redarjev, sem šel teč. Bil sem nepripravljen, tri dni sem potem komaj hodil, ampak se je splačalo. Okužil sem se s tekom, in ko se je začel Konjiški maraton, ki je nek vrhunec v naših krajih, sem seveda zraven. Od prvega dne pa do zdaj nimam nobene pripombe, zato upam, da bom na tem maratonu lahko še dolgo tekel.”
Primož Kranjc iz Ljubljane: “Moji začetki s polmaratonsko razdaljo so povezani prav s Konjiškim maratonom. Tja sem prišel zaradi povabila lokalnih prijateljev iz Slovenskih Konjic. Všeč mi je bila cela organizacija, vzdušje, proga, in tako sem se začel vračati. Potem je pa tako naneslo, da sem si postavil lasten izziv, da postane ta Konjiški maraton tudi moj tradicionalen. Deveta izvedba je torej že za mano in se že zelo veselim tudi desete, ko bom znova tekel na 21 kilometrov. Tek je ena taka moja priljubljena dejavnost za sprostitev in je redno na mojem urniku.”
Maca Juvan z Zgornje Polskave: “Na Konjiški maraton se vračam, zato ker je blizu mojega doma in mi je všeč. Nekako sem ga vzela za svojega, gre nas pa več iz našega športnega društva, nekaj prijateljic imam tudi v Slovenskih Konjicah. Všeč mi je to, da so na voljo različne razdalje in si lahko vsako leto izbereš, kaj boš tekel. Prvi dve leti sem tako tekla na 21 kilometrov, letos pa grem znova na ’10-ko’. Sicer hodim tudi na druge teke, vendar konjiškega sem si izbrala, da bom hodila vsako leto.
Marija Mlakar iz Maribora, ki je odraščala v Spodnjem Grušovju: “Jaz sem tekla že prej, ko pa so prvič organizirali Konjiški maraton, sem si pa rekla, da na tega pa grem in bom vztrajala, da bom šla na vsakega. To je vendarle moj rodni kraj. Ni mi žal, da sem šla na vsakega, ker je vsako leto boljše vzdušje, organizacija odlična. V glavnem tečem na 10 kilometrov, dvakrat pa sem se zaradi poškodbe odločila za 5-kilometrsko razdaljo. Tečem sicer vedno manj, ampak toliko še vedno, da si ohranim kondicijo za Konjiški maraton.”
Alfonz Cugmas iz Slovenskih Konjic: “Ker že precej časa tečem, sem se, ko je bil prvi Konjiški maraton, odločil, da bom tekel tudi doma. Vsak maraton, naj bo doma ali v tujini, ima nekaj posebnosti. Konjiški je zagotovo poseben v tem, da ima zelo veliko glasbenih skupin. Tako na gosto, kot so tukaj ob progi, jih ni niti v Berlinu, ki je znan po tem, da ima teh glasbenih skupin res veliko. Druga zadeva, ki vabi na Konjiški maraton, je dobra organizacija. In tečemo po dolini, na eni strani so Škalce, na drugi Konjiška gora, tako da je tudi ambient zelo lep.”
Uroš Košir iz Kamnika: “Poleg tega, da je letos 10. Konjiški maraton, je tudi 10. obletnica, odkar sem začel teči. Avgusta pred desetimi leti sem naredil prve korake, potem pa me je to hitro ‘potegnilo’, tako da je bil moj prvi polmaraton prav v Slovenskih Konjicah. Sem si pa že kar v tistih prvih letih zadal, da se bom poskusil tega teka udeležiti vsako leto, saj mi je bilo všeč, tudi organizacija je vedno odlična. Do zdaj mi je uspelo vedno, letos bom torej sodeloval že desetič in vesel sem, da je tako.”
Aleš Kovač iz Slovenskih Konjic: “Na Konjiški maraton se vedno rad vračam, ker je bil to v bistvu moj prvi tek. Teči sem začel približno pol leta pred prvo izvedbo in potem, ko sem doživel to vzdušje na sami progi in ob njej, sem dobil še večje veselje. Zdaj vsako leto na Konjiškem maratonu tečem ali 10 ali 21 kilometrov in zmeraj je ‘luštno’. Ob sredah pa se tudi družimo v tekaški skupini Konjiške atletske šole, tako da je tek v zadnjih letih res postal del mojega življenja.”
Renata Vetrih iz Zreč: “Konjiški maraton ima pri meni poseben pomen, saj tukaj tečem po domačem terenu, ki ga dobro poznam. Ob progi nas vedno vzpodbuja tudi ogromno navijačev, znancev, sorodnikov in prijateljev, kar meni osebno ogromno pomeni. Prvi Konjiški maraton je bil tudi moj prvi tek, tu se je pravzaprav vse začelo. Dosegla sem pa tudi že kar nekaj lepih rezultatov. Štirikrat sem nastopila na 5-kilometrski razdalji in trikrat zmagala, bila pa sem tudi že tretja v razvrstitvi državnega prvenstva na ’10-ki’.”
Simon Punčuh iz Ljubljane: “Konjiški maraton je pravi tekaški praznik. Vsakič se prijavim na najdaljšo razdaljo in vsakič znova uživam (smeh). Najbolj mi je všeč kulisa domačega kraja in gledalci, ki vedno ustvarijo odlično vzdušje. Vsa pohvala organizatorjem, da so uspeli ustvariti maraton z dušo. Še posebej sem vesel, da imamo tudi otroške teke, ker lahko na ta način otroci krepijo svoje veselje do teka in gibanja. Računam, da se vidimo še velikokrat, vsaj do abrahama Konjiškega maratona!
Na 10. Konjiški maraton pa se le prijavite čim prej
in si zagotovite celoten darilni paket.